Module - StoryCollection


Source: Pixaby


Iščete zgodbo?
Potem ste prišli na pravo mesto.
Zgodbe so razvrščene glede na namene, za katere menimo, da jih je mogoče uporabiti v izobraževanju odraslih. Ta razvrstitev posameznih zgodb je le predlog. Seveda jih lahko uporabite z učenci in za učence po lastni presoji.


Izberite namen, za katerega iščete zgodbo. Ogledate si lahko tudi vse zgodbe. Zabavajte se ob njihovem odkrivanju!




Ali poznate zgodbo, ki bi jo vsekakor morali vključiti? Povejte nam in nam pošljite e-pošto - veselimo se je: storycomp@wisamar.de

Ne pozabite navesti izvora oz. vira zgodbe.


Če želite izvedeti več o izbiri zgodbe za učenje, ki temelji na kompetencah, obiščite Modul 4 - Kako izbrati zgodbo? ▾
Predloge, kako uporabiti zgodbo v tečaju, najdete v poglavju Modul 3Učni scenariji. ▾
Tukaj je kratka razlaga namenov, ki so v projektu StoryComp opredeljeni kot pomembni. Nekaj zgodb je tudi za posebne priložnosti, kot je božič.
Motivacija in zavedanje

Zgodba se uporablja za pridobivanje pozornosti ljudi, za njihovo ozaveščanje o vprašanjih, o katerih se pripoveduje, in za njihovo aktivacijo, da bi se o nečem poučili, postali dejavni ali se čutili zavezane nečemu.

Primer: Zgodba, ki ljudi ozavešča o nujnosti poštenega in trajnostnega življenja.

Pripadnost

Zgodbe pripovedujemo, da bi začutili neke vrste pripadnost, da bi se počutili kot del skupnega dogodka in delili čustva, ki so z njim povezana.

Primer: Zgodba z dobro občuteno vsebino in aktivnim sodelovanjem poslušalcev; zgodba z vsebino, s katero se udeleženci lahko poistovetijo

Kritično razmišljanje

Zgodbe se pripovedujejo zato, da se ljudje zavedajo drugih načinov gledanja na stvari in jim tako omogočijo kritično razmišljanje o vprašanjih na drugačen način, kot bi ga imeli samo na podlagi lastnih izkušenj.

Primer: Zgodba o medčloveškem konfliktu, tako da se poslušalci lahko počutijo izzvane, da opredelijo svoje stališče o zadevi in hkrati razmislijo o mnenju drugih udeležencev, ki je lahko nasprotno njihovemu (npr. zgodba "me too" ali "black lives matter")

Predelava znanja

Zgodbe poslušalcem zagotavljajo vsebino, ki jo je morda lažje obdelati kot pisno gradivo. Na ta način lahko zgodbe ljudem pomagajo pri obdelavi znanja.

Primer: zgodba o potovanju, tako da poslušalci dobijo predstavo o geografski, logistični in kulturni vsebini potovanja (kraji, države, vtisi povezav)

Pridobivanje jezikov

Zgodbe lahko pomagajo pri pridobivanju jezikovnih spretnosti tako z vsebino zgodbe kot z refleksivnimi pogovori, v katere se lahko vključijo poslušalci in pripovedovalec zgodbe. Tako zgodbe pomagajo pri pridobivanju jezikovnih kompetenc.

Primer: zgodba, v kateri so poslušalci povabljeni, da se odzovejo vsakič, ko je uporabljena določena vrsta besede (na primer beseda, ki se nanaša na pomembno človeško vrednoto)

Kreativnost in izražanje

Zgodbe se lahko pripovedujejo zato, da se pokaže ustvarjalnost pripovedovalca in zgodbe, hkrati pa zgodbe sprožijo/vzbudijo ustvarjalnost pri poslušalcih, ki lahko tako pridobijo ustvarjalne kompetence.

Primer: : resnična izmišljena zgodba, ki je v resnici fantazija (potovanja Nilsa Holgorsena/čudovita potovanja, če Nils), ki v mislih poslušalcev sproži domišljijo in tako razvije ustvarjalne misli in kompetence.

Identiteta in spoznanje

Zgodbe se pripovedujejo zato, da ljudje postanejo del skupne dediščine ali tradicije, da se počutijo ukoreninjene in prepoznane.

Primer: Na Nizozemskem so primer takih zgodb zgodbe o skupnem boju proti vodi.

Različni vidiki

Zgodbe pripovedujemo, da bi poudarili dejstvo, da lahko različni akterji v zgodbi, pa tudi v dejanskih življenjskih situacijah, na eno in isto situacijo gledajo različno.

Primer: Primer je lahko prilika o izgubljenem sinu, v kateri imajo sin, ki je ostal doma, in tisti, ki je odšel, ter oče različno dojemanje in vrednotenje iste situacije.

Komunikacijske veščine

Pripovedovanje zgodb pomaga ljudem pri pridobivanju spretnosti poslušanja in interpretacije ter aktivnih komunikacijskih spretnosti, kot so govorjenje, oblikovanje, izražanje itd. To se lahko izvaja v zgodbi skozi zgodbo ali s pogovorom o zgodbi.

Primer: Zgodba o zgodbi se pripoveduje v obliki zgodbe, ki jo je treba prevesti v zgodbo: Zgodbe o opravljenem potovanju. Poslušalce lahko povabimo, da dodajo odlomke o tem, kako so doživljali potovanja, ki so jih sami opravili. Tako skupaj obogatijo zgodbo in pridobijo sporazumevalne kompetence.

Opolnomočenje

ELahko pripovedujemo zgodbe o ljudeh, ki so premagali dvome o sebi in postali uspešni v življenju. To je lahko priložnost, da se poistovetimo s protagonistom zgodbe in razpravljamo o tem, kakšne so možnosti za lastne perspektive.

Primer: Zgodba lahko govori o tem, kako se je čistilec pisarn s pozornim opazovanjem tamkajšnjih delovnih procesov postopoma izpopolnjeval in postal svetovalec za IKT in organizacijo. Seveda lahko to privede do številnih pogovorov in morda, ob ustrezni zmernosti, do opolnomočenja.