Potrebujem pomoč		Pripovedovanje zgodb
	Državljanska vzgoja	Izzivi, priložnosti in predpogoji	Pripovedovanje zgodb v državljanski vzgoji
	Osnovno izobraževanje		Učni scenariji
			Zbirka zgodb

             

Modul - Državljanska vzgoja

---

Izzivi, priložnosti in predpogoji

Državljanska vzgoja nas opolnomoči, da postanemo dobro obveščeni in aktivni državljani, ter nam daje priložnost, da spremenimo svet okoli sebe. Dostopno bi moralo biti vsem, da bi lahko vsi skupaj gradili povezano družbo, v kateri lahko vsi rastejo in uspevajo. Vendar je včasih dostop do državljanske vzgoje zaradi različnih razlogov težaven.
V tem delu modula vam bomo predstavili izbrane predpogoje, ki lahko vplivajo na dostop do državljanske vzgoje in učni uspeh posameznika. Pri tem je treba poudariti, da so lahko pomembni tudi na drugih izobraževalnih področjih in ne le za dostop do državljanske vzgoje.
V smislu pristopa, usmerjenega v vire in raznolikost, pa posameznih predpogojev učencev ne želimo razumeti kot problem, temveč kot vir in jih ustrezno umestiti v učni proces - tj. narediti jih uporabne. Nasprotno, učenci se morajo zavedati svojih predpogojev ter se naučiti, kako jih oceniti in obravnavati. Zlasti pri političnem izobraževanju je za to potrebna visoka stopnja občutljivosti, saj lahko diskurz tu še posebej oblikujejo individualne predpostavke.

Izzivi pri učenju

Učni izzivi vplivajo na to, kako ljudje razumejo informacije, komunicirajo ali se učijo novih spretnosti, in vključujejo težave pri branju, težave pri pisanju in težave pri matematiki. Učni izzivi vplivajo na ljudi vseh starosti. So nevrološke narave, kar pomeni, da imajo korenine v nevrološkem sistemu. Razlika med učnim izzivom in učno motnjo je v resnosti. Resnost učnega izziva se razlikuje od osebe do osebe, pri čemer lahko po osebi sledijo eden za drugim ali pa so mešanica številnih izzivov, ki otežujejo učni proces.

Specialne potrebe

V izobraževanju je izraz "posebne potrebe" kratka oblika izraza "posebne izobraževalne potrebe" in je način za označevanje učencev s posebnimi potrebami, pri katerih je njihovo učenje lahko spremenjeno ali zakasnjeno v primerjavi z drugimi učenci. Izraz posebne potrebe v izobraževanju pride v poštev, kadar je učenčev izobraževalni program uradno spremenjen od tistega, ki bi bil učencem običajno zagotovljen s "klasičnim izobraževalnim načrtom".
Ljudje s posebnimi potrebami so posamezniki, ki zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov trpijo zaradi nezmožnosti pridobivanja znanja, izkušenj, spretnosti in delovanja na različnih področjih, ki bi jih običajno lahko opravljal običajen zdrav posameznik na kulturnem, ekonomskem ali socialnem področju.
Osebe s posebnimi potrebami običajno trpijo zaradi ene ali več oviranosti v različnih naslednjih kategorijah, ki jim onemogočajo sodelovanje v normalnem življenju.

• Fizične: Izguba enega ali več delov telesa, ki vplivajo na gibanje, ali nepravilno delovanje, kot je paraliza.
• Senzorične:
• Zaznavne, ki so povezane s telesnimi motnjami, kot je npr:
: Izguba čuta ali pomanjkanje čuta, kot sta gluhota in slepota.
• Mentalno: duševno motnjo, ki je posledica motenj v duševnem razvoju, in sicer: motnje v duševnem razvoju, ki so posledica motenj v duševnem razvoju, in motnje v duševnem razvoju, ki so posledica motenj v duševnem razvoju: Izguba ali pomanjkanje uma (zaostalost).
• Psiho: Z vidnimi učinki in motnjami, kot so: OCD, shizma, anksioznost, posttravmatska stresna motnja itd.

Podlaga za migracijo

Po podatkih Evropske komisije je lahko oseba z migracijskim ozadjem oseba, ki ima:

• migrirala v svojo sedanjo državo stalnega prebivališča.
• prej imela drugo državljanstvo kot v sedanji državi stalnega prebivališča.
• je vsaj eden od njenih staršev predhodno vstopil v njeno sedanjo državo prebivališča kot migrant.

Migracijsko ozadje ima lahko vlogo v učnem procesu osebe v kontekstu državljanske vzgoje. Koncept, ki se poučuje z državljansko vzgojo in je povezan z demokratičnimi vrednotami, pravicami in dolžnostmi, je včasih težko razumeti, če so osebe iz držav z drugačno politično ali demokratično kulturo ali iz držav brez demokratičnih struktur. Ta razlika lahko ovira razumevanje in asimilacijo različnih konceptov ter lahko odraslim udeležencem prepreči, da bi se med učnim procesom državljanske vzgoje svobodno izražali.

Socialno in kulturno ozadje

Že samo učenje v šolskem okolju vključuje interakcijo z drugimi učenci, pogovor o problemih in iskanje rešitev. Sposobnost osebe, da v izobraževalnem okolju socialno sodeluje z vrstniki, pomembno vpliva na to, kako oseba napreduje v učnem procesu.
Ena od socialnih ovir, s katerimi se lahko oseba sreča v učnem okolju, je pritisk vrstnikov. Pritisk vrstnikov lahko vpliva na vse vidike življenja, tudi na izobraževanje. Ljudje se lahko neposredno norčujejo iz tega, da so pametni ali da imajo dobre ocene, zaradi česar se manj trudijo ali so manj ponosni na svoj učni proces.
Na drugi ravni kulturne ovire vključujejo situacije, ki temeljijo na kulturnih dejavnikih in ovirajo delovanje izobraževalnih programov. Te ovire so pogosto zelo zapletene in temeljijo na vrednotah in prepričanjih skupin ljudi.

Praktični pogoji

Na praktični ravni lahko na dostop osebe do izobraževanja vpliva več vprašanj, med njimi naslednja:

• dostopnost prevoza
• dostopnost časa
• finančna sredstva
• dostopnost otroškega varstva
• dostop do varstva starejših
• dostop do informacij.

Čustva in motivacija

Zadnji vrsti predpogojev, ki ju bomo predstavili v tem modulu, sta čustva in motivacija. Od posameznikovega ravnanja s čustvi je odvisno, ali in kako oseba sporoča svoje misli in občutke. Prispeva tudi k samopodobi in samokontroli. Čustva neposredno vplivajo na motivacijo ljudi, zato sta njihovo dojemanje in refleksija tako pomembna. Tudi prej omenjene predpostavke lahko vplivajo na čustveno in s tem motivacijsko stanje osebe.