| Začetek |
Ženska in moški sta dolgo časa živela skupaj. Leta so minevala. Moški se je začel spraševati: "Ali me res ljubi?" |
| Naraščanje napetosti |
Vsakič, ko je vprašal, je samo odgovorila: Kako lahko vprašaš kaj takega? Postal je obseden s svojimi mislimi. Prepričan je bil, da ga nima več rada! Na koncu se je odločil, da jo bo enkrat za vselej vprašal.
Končno mu je odgovorila: "Kot hladen vetrič na vroč dan...
|
| Vrhunec |
Moški je postal obupan. Hladen vetrič ... Ona me v resnici ne ljubi! Ne morem ostati tukaj. Ona mora živeti svoje življenje. Moram jo zapustiti.
Naslednji dan je spakiral torbo in odšel. Začel je hoditi po cesti. Pobočja so bila strma. Bil je poletni dan, sonce je žarelo. V bližini ni bilo nobenega drevesa. Komaj je dihal, bilo je tako vroče. Usedel se je ob cesti, da bi zadihal. Umiral je od vročine!
|
| Padanje napetosti |
Nadoma je prišel hladen vetrič, ki mu je kot hladilna roka obšel čelo. Potem se je spomnil: Hladen vetrič na vroč dan - tako je rekla! Pa ni bilo tako noro! To je bilo dobro! Ali bi bilo res lahko bolje? Obrnil se je in se po dolgi poti vrnil k ženi in domov. |
| Konec |
Poslednja stvar, ki sem jo slišal od njiju, je bila, da živita skupaj in skrbita za
drug za drugega skrbita tako dobro, kot lahko to počne vsak par...
|
