Modul - Pripovedovanje zgodb
Izbira in oblikovanje lokacije
Zgodbe lahko v bistvu pripovedujete kjer koli. Kljub temu obstaja nekaj pogojev, ki pripovedovalcu zgodb in občinstvu olajšajo popolno sodelovanje z zgodbo:
- Važno je, da se poslušalci počutijo udobno in da je motenje čim manjše.
- Poslušalce postavite v "podkev" ali polovični krog, tako da lahko vidite svoje poslušalce in oni vidijo drug drugega. Uporabite stole, brez miz.
- Ne zatemnite prostora. Svoje občinstvo morate videti. Brez močnega osvetljevanja vase, saj morate zgodbo, ki jo pripovedujete, spremljati v njihovih očeh. Zgodbo morate pripovedovati za celotno občinstvo. Ne pozabite na del občinstva. Pogledati jim morate v oči.
- Potrebujete sobo z vrati, ki jih lahko zaprete.
- Prizadevajte si, da v sobi ni veliko virov za odvračanje pozornosti, zlasti ne za vami, povejte npr. pred steno, zaveso ali ozadjem, ki se prilega zgodbi
- Prosite učence, da svoje mobilne telefone prestavijo na tihi način ali jih izklopijo, enako storite tudi s svojimi.
Toda samo zato, ker govorimo o pripovedovanju zgodb kot metodi izobraževanja odraslih, ne pomeni avtomatično, da govorimo o klasični učni situaciji v učilnici. Ravno nasprotno: kot smo omenili na začetku, zgodbe lahko pripovedujemo kjer koli. Pravzaprav nam ob misli na pripovedovanje zgodb verjetno najprej pridejo na misel bolj neformalne situacije: kot otrok, ki se stiska v naročju staršev, kot najstnik s prijatelji na pižamski zabavi s strašljivimi zgodbami, kot odrasli ob tabornem ognju.
Neformalne situacije lahko ustvarjamo in uporabljamo tudi pri izobraževanju odraslih. Sproščeno in prijetno okolje pomaga ustvariti sproščeno in prijetno vzdušje. Zakaj se ne bi odpravili ven? Na letni vrt ali v park? Na taborni prostor? Na zgodovinsko/kulturno/osebno pomembno lokacijo, povezano z zgodbo/temo učne ure? V knjižnico ali muzej?
Najpomembnejše je in ostaja, da se poslušalci in vi sami dobro počutite, kjerkoli že boste pripovedovali zgodbe.
 |
 |
 |