Modul - Pripovedovanje zgodb
Kompetenčno usmerjeno izobraževanje
Kompetenčno usmerjeno učenje in kompetenčno usmerjeno izobraževanje nista sestavljena iz tradicionalnih učnih situacij. Temeljita na ideji, da se učenci učijo z izkušnjami in odkrivanjem.Učenci se učijo, da so sposobni pridobivati znanje in spretnosti.
Ta zasnova vpliva na to, kako se lahko učenci izobražujejo. Ideja je, da morajo biti učenci aktivno vključeni v učno situacijo. Najbolje se učijo v smiselnih kontekstih ter v sodelovanju in interakciji z drugimi in z okoljem. Tako lahko sami pridobivajo znanje, oblikujejo znanje ter preverjajo in navzkrižno preverjajo svoje novo oblikovane zamisli z zamislimi drugih. To poudarja, da je treba izobraževati na zelo odziven in v udeležence usmerjen način, hkrati pa jim pokazati nova obzorja in perspektive ter vzbuditi navdušenje nad stvarmi, za katere morda do zdaj še niso slišali.
Ključne značilnosti izobraževanja, ki temelji na kompetencah
Učenje, ki temelji na kompetencah, zahteva pristop k izobraževanju, ki se razlikuje od tradicionalnih pristopov k izobraževanju. Pri izobraževanju, ki temelji na kompetencah, se ponavadi poudarja pomen močnih ali bogatih učnih okolij, ki učencem omogočajo, da se vključijo v smiselne učne procese. Najbolj značilne lastnosti tega pristopa lahko povzamemo na naslednji način:Smiselni konteksti
Za učenje je priporočljivo ustvariti ali poiskati smiselne kontekste, v katerih bodo učeči se odrasli na avtentičen način izkusili pomembnost in pomen kompetenc, ki jih je treba pridobiti.
Holistični pristop
Kompetence so celostne, zato mora biti tudi izobraževalni pristop integrativen in celosten.
Konstruktivno učenje
Filozofija izobraževanja, ki temelji na kompetencah, ima korenine v socialnem konstruktivizmu, ki je v današnjem času prodrl v naše poglede na učenje. Učenje je zasnovano kot proces konstruiranja lastnega znanja v interakciji z okoljem in ne kot proces vsrkavanja znanja, ki vam ga poskušajo posredovati drugi. Posledica tega pogleda je, da so lahko izobraževalni procesi bolje konstruktivni, v nasprotju z učnimi procesi, ki se osredotočajo na obdelavo informacij, po kateri bo treba počakati na dejansko uporabo znanja.
Sodelovalno, interaktivno učenje (s starši, vrstniki, učitelji itd.).
Osnovna ideja izobraževanja, ki temelji na kompetencah, je pomagati učencem pri razvijanju in oblikovanju lastnega znanja. Sodelovanje in interakcija sta tako področji učenja kot tudi nosilca učenja na drugih področjih. Če naj bi bilo učenje do neke mere samoiniciativno, samoregulativno in usmerjeno v razvoj osebnih kompetenc, mora izobraževalni pristop dopuščati raznolikost potreb in s tem povezanih ciljev in nalog. To zahteva odprt pristop, v katerem izobraževanje vključuje dialoge med učenci in izobraževalci o pričakovanjih, potrebah, ciljih, izbirah itd.
Učenje z odkrivanjem
Odprti učni procesi zahtevajo učenje, ki ga lahko označimo kot aktivno odkrivanje v nasprotju z receptivnim učenjem. To ne pomeni, da učne vsebine ne bi smele biti na voljo in dostopne. Pomeni pa, da način pridobivanja tega znanja ali teh kompetenc ne more biti le proces zagotavljanja informacij, temveč je bolje, da je vključen v pristop, ki temelji na odkrivanju.
Reflektivno učenje
Učenje, ki temelji na kompetencah, zahteva poleg osredotočenosti na ključne kompetence tudi poudarek na samih učnih procesih. Z razmišljanjem o učenčevih potrebah, motivaciji, strategijah, napredku, rezultatih itd. se razvijajo učne kompetence/strategije, ki se lahko štejejo za metakompetence. Kompetenca, ki je tu mišljena, se običajno imenuje proces "učenja učenja učenja".
Osebno učenje
V kompetenčno usmerjenih teorijah je učenje pojmovano kot proces oblikovanja lastnega osebnega znanja in kompetenc. Informacije, znanje, strategije postanejo za učenca pomembne le, če postanejo sestavni del njegovega osebnega znanja in kompetenc. V izobraževanju to pomeni, da se morajo biti učenci sposobni poistovetiti s konteksti, osebami, situacijami in interesi, ki so vključeni v zadevna učna področja.
 |
 |
 |